[wow][/wow]Na podlagi prve alineje 40. člena Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

PRAVILNIK O ZAŠČITI HIŠNIH ŽIVALI

17. člen
(trgovina)
(1) Prodajalec mora kupca pisno seznaniti z:
1. oskrbo, prehrano, nego in ustrezno namestitvijo, ki jo potrebuje žival;
2. starostjo in običajno življenjsko dobo živali, ter velikostjo odrasle živali;
3. morebitnimi nevarnostmi za človeka ali druge živali (ugrizi, kužne bolezni);
4. določbami tega pravilnika, ki se nanašajo na določeno vrsto živali, ter določbami predpisov, ki urejajo varstvo živali prosto živečih vrst;
5. obveznimi in priporočljivimi cepljenji živali.
(2) Prodajalec mora kupcu ob prodaji izročiti predpisane veterinarske dokumente ter potrdilo o opravljenih obveznih cepljenjih.
(3) Če gre za pasemsko žival, mora prodajalec kupcu ob prodaji izročiti original potrdila o poreklu (rodovnik, certifikat), ki potrjuje, da je žival pasme, za katero jo deklarira.
(4) Prodajalec mora kupcu posredovati informacije o veterinarskih organizacijah, usposobljenih za zdravljenje tovrstnih živali.


14. člen
(bivalni prostori za živali v hotelih in trgovinah)
(1) Bivalni prostori za živali morajo biti v skladu s tem pravilnikom ter izdelani iz materialov in na način, da se jih da enostavno čistiti in razkuževati.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko velikost bivalnih prostorov za pse v trgovinah na drobno zmanjša za 20%, pod pogojem, da psi v takih bivalnih prostorih ne bivajo več kot 30 dni.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se lahko pse, ki se oskrbujejo v hotelu za živali do 30 dni, namesti v bivalne prostore najmanj enakih velikosti, kot so predpisane s pravilnikom, ki ureja pogoje za zavetišča za zapuščene živali.
(4) V bivalnih prostorih ne sme biti snovi ali predmetov, na katerih bi se hišne živali lahko poškodovale oziroma bi ogrožale njihovo zdravje.
(5) V vseh prostorih, kjer se nahajajo hišne živali, mora biti zagotovljena naravna ali umetna svetloba in zračenje.
(6) Bivalni prostori morajo redno čiščeni in razkuženi.
(7) Prostori morajo biti opremljeni s požarnim alarmom, izdelani iz negorljivih oziroma težko gorljivih materialov, ki ob gorenju ne sproščajo strupenih plinov.

31.člen
(mali glodalci)
(1) Za male glodalce se štejejo hrčki, morski prašički, miške, podgane, zajci, kunci in druge podobne živali.
(2) Živali morajo stalno imeti na voljo ustrezno hrano in svežo pitno vodo.
(3) Imeti morajo ustrezno bivališče oziroma kletko. Kletka mora biti tako velika, da jim omogoča zadostno razgibavanje. Če je v kletki več živali mora biti kletka ustrezno večja. Kletka ne sme imeti mrežastega dna.
V kletki mora biti ustrezen nastilj (žaganje, seno), ki vpija iztrebke. Nastilj je potrebno redno menjati.
(4) Kletka mora biti vsaj naslednje velikosti:
Vrsta živali Maksimalno število živali v kletki Minimalna velikost kletke (širina x globina x višina)
hrček 75 cm x 40 cm x 40 cm
miš 45 cm x 30 cm x 25 cm
podgana 75 cm x 65 cm x 30 cm
gerbil 60 x 30 x 30 družina 4 do 8 gerbilov vsaj 100 x 40 cm
degu 100 x 40x 120
morski prašiček vsaj 0,2 m2/žival
Za morskega prašička in pritlikavega kunca 30 x 60 x 30 cm

Vir: Uradni list RS

Če opazite nepravilnosti je tel.št.: 041 751-722 , to je številka Društva za zaščito živali Ljubljana.
Pri opaženem neustreznem ravnanju z živalmi pa sta pristojna veterinarska inšpekcija in policija. :

Opažam, da imajo pri nas skorajda vsi obupno premajhne kletke za deguje. Poleg vsega ostalega, kar počenjajo in je čisto neprimerno.
To se lahko vidi tako v oglasih, kjer ljudje podarjajo degujčke, ki so se jih naveličali, kot tudi v oglasih, kjer prodajajo kletke, primerne za deguje. Nekatere teh so grozno majhne. Če dodamo še to, da vemo, da so deguji pravi mali uničevalci, predvidevam, da jih ti lastniki sploh ne spuščajo ven. Ob tem se mi poraja vprašanje, če se sploh da kaj storiti. Vem, da je prva stvar ozaveščanje ljudi, na žalost pa smo ljudje egoistična bitja in malokaterega se bo kaj prijelo, če je ob tem ogroženo lastno njegovo udobje.
Enako velja za vse male glodalce, ki na žalost veljajo prva izbira, ko si otrok zaželi živalco. Potem pa živalca trpi v mali kletki, otrok pozabi nanjo, mama pa očisti kletko 1x na teden in vrže vanjo par briketov. Uboga živalca ne more popolnoma nič in je čisto odvisna od tega, kaj bodo storili lastniki. Kuža zna tuliti, da pokaže nezadovoljstvo, mačke so dovolj samosvoje, da včasih lahko dosežejo boljše ravnanje, mali glodalci pa so prepuščeni na milost in nemilost lastnikov. Seveda je tu še neznanje. Le koliko se jih pred nakupom pozanima, kaj živalca potrebuje in se potem tega celo drži?
Če ima kdo kakšno idejo, kako preprečiti to slovensko brezbrižnost do malih živih bitij, bi bila kakšna ideja zares dobrodošla.

Torej; če vidim, recimo v oglasu, da nekdo slabo skrbi za živalce in pokličem na dano telefonsko - se bo res kdo odzval, ali se mi bodo smejali v brk, češ degu ima premajhno kletko, drugi imajo samo enega (!) in tako naprej. Ima kdo izkušnje s tem? Itak vetjetno ta inšpekcija ni pristojna, da bi vstopala v stanovanja in preverjala dejansko stanje.